Intervju iz revije Sensa z Deborah Anne Quibell, doktorico znanosti.

Za začetek nam povejte malo o sebi. Kaj vas je zvabilo v svet zdravljenja in meditacije?

Po pravici povedano, nisem prepričana, kaj me je pritegnilo k temu, razen globokega notranjega hrepenenja. Vzgojena sem bila v verskem okolju, a me je vedno vleklo k praksam, ki spoštujejo nevidni svet in nas z njim povezujejo. Zato se mi zdi, da je bilo moje iskanje zelo osebno.

Na tej poti ostajam ne le iz ljubezni in fasciniratnosti nad rituali in duhovnim poučevanjem, pač pa zaradi vsega, kar so omenjeni v moje življenje vnesli.

Zdravljenje in meditacija sta mi dala orodja, s pomočjo katerih sebe razumem z drugačne perspektive. Pomagala so se mi soočati z neznansko temačnostjo in težavami ter spremenila moje odnose s seboj in z drugimi.

Najbrž si samo želim ostati v dialogu z drugimi in se pogovarjati o vsem tem, deliti svoja spoznanja in se učiti od drugih. Ker verjamem, da nas lahko vsak nečesa nauči in smo vsi z razlgom tu skupaj. Ne verjamem, da je vse to le neko velikansko kozmično naključje.

Za tiste, ki ga ne poznajo, nam povejte o praničnem zdravljenju.

Prana je beseda iz sanskrita, ki pomeni življenjsko silo, vitalno energijo, ki nas ohranja žive in v dobrem zdravstvenem stanju.

Pranično zdravljenje je celovit sistem energijske medicine s strukturiranim in specifičnim pristopom. Gre za metodologijo brez dotika, ki se osredotoči na apliciranje pranične energije za preprečevanje in lajšanje fizičnih in psiholoških neravnovesij in bolezni.

Zasnovano je na principu povezave med fizičnim telesom in energijskim poljem. Ko sistematično delujemo na energijske centre in polje, ustvarimo nov vzorec, ki podpira in katalizira naravno sposobnost telesa za zdravljenje. To je preizkušen sistem energijske medicine, ki ga je razvil Mojster Choa Kok Sui in ki ga enakomerno učijo po vsem svetu.

Lepota praničnega zdravljenja pa leži v tem, da to ni le enkraten tečaj, pač pa serija tečajev, ki učencu in praktikantu omogoči, da se ves čas uči in svoje znanje poglablja ter bolj celostno razume zdravljenje in duhovnost, na holističen način.

Zakaj bi se učili praničnega zdravljenja?

Živimo v zelo vznemirljivem času, ko se nove meje spet odpirajo za nas, da raziskujemo dlje, preko njih. Eno od teh področij je področje energijske medicine.

Med odraščanjem sem bila zelo radovedna in zanimalo me je, kakšen je bil pristop k ‘zdravljenju’ še pred razvojem moderne medicine. Vedela sem, da so že takrat obstajale tehnike zdravljenja in zelo sem si želela, da bi te sisteme in perspektive razumela. Zdi se, da so starodavne umetnosti zdravljenja vključevale bolj holističen vidik našega zdravja in dobrobiti, kar se je zdelo pomembno, celo nujno za dopolnjevanje našega modernega medicinskega modela.

Sicer sem bila zelo radovedna, a nisem vedela, kje naj začnem s študijem teh sistemov na praktičen in prizemljen način. Po naravi sem akademičarka, ljubiteljica učenja. Hrepenela sem po poti do razumevanja zdravljenja na način, ki bi odgovarjal tako moji intuitivni, desni polovici možganov, kot moji preudarni, levi polovici možganov.

Ko sem slišala za pranično zdravljenje, se mi še ni sanjalo, kaj vse ta tečaj vključuje, a radovednost (in močna notranja privlačnost) sta me prevzela in odločila sem se udeležiti tečaja.

Hitro je postalo jasno, da je ta sistem ponujal natanko to, po čemer sem hrepenela. Pranično zdravljenje je izvleček starodavnih zdravilnih tehnik iz Indije, Kitajske in Tibeta. Sestavine tega tečaja niso nove, pravzaprav so starodavne, a so bile predstavljene na praktičen, prizemljen in zelo uporaben način za moderno življenje in njegovo razumevanje, saj so bile olupljene vraževernih prepričanj in praks, ki so se sčasoma na njih nakopičile.

Izvedela sem, da je bil ustanovitelj, človek po imenu Mojster Choa Kok Sui, ne le mistik in jogi, pač pa tudi kemijski inženir in znanstvenik. Moderni sistem, ki ga je razvil, je vse to zelo dodobra pojasnil. Takoj od začetka sem bila navdušena, ker je inštruktor še preden je začel predstavljati teme tečaja, rekel:  »Ni vam treba verjeti v nič od tega, kar vas bomo naučili, pač pa spodbujamo, da se sprašujete, da uporabite svoj oster, preudaren um in eksperimentirate. Le tako, da boste vse to sami preizkusili, boste namreč lahko sami potrdili, ali to tudi res deluje.«

To se mi je zdelo res osvežujoče.

Material praničnega zdravljenja me je močno navdušil, saj se je zdelo, da ima model in prostor za stvari, ki sem jih na nek način ‘vedela’ ali čutila že dolga leta. Povsem je razširilo način, kako sem gledala ne le na svoje zdravje, pač pa na ves svet okrog sebe. Začela sem razumevati in v življenju delovati zavestno s subtilnimi in energijskimi področji našega obstoja. Kar ni nič novega. Jogiji, zdravilci in vodje to počnejo že celo večnost.

Lepo je, da smo zdaj v času, kjer lahko skupno dostopamo do teh sistemov. Kar je bilo nekdaj skrivnost in zasebni trening za izbrance, postaja počasi na voljo tudi nam in to v času, ko to – po mojem mnenju – obupno potrebujemo.

In tako pogosto povem učencem in posameznikom, ko me vprašajo, zakaj to poučujem, da se je pranično zdravljenje skozi dolga leta meni že večkrat dokazalo. Eksperimentirala sem in vadila tehnike ter vse prevečkrat videla absolutne, nesporne rezultate, da bi lahko zanikala njegovo resnico in učinkovitost. In spoznala sem, da je naš obstoj veliko več kot le tisto, kar fizično vidimo, in s tem nas pranično zdravljenje povezuje.

To odprto eksperimentiranje priporočam vsem, ki se odločijo za študij praničnega zdravljenja, saj je vznemirljivo in vedno razvijajoče se potovanje. Skozi leta sem videla ljudi iz vseh vej življenja – zdravnike, kirurge, učitelje joge, psihoterapevte, starše, učitelje, maserje, strokovnjake in mlade učence, ki so uživali v koristih praničnega zdravljenja na povsem svoj način.

Ko se naš um odpre in razširi, je to vedno nekaj lepega. Če ste radovedni in se želite učiti, pa nimate kaj izgubiti.

Obstaja tudi sistem, imenovan arhatska joga, ki je duhovna pot, na voljo vsem praničnim zdravilcem. Ali nam lahko poveste malo več o tem? Kaj vas je pritegnilo k temu?

Že vse od malih nog sem sanjala o moderni šoli misterijev. Sanjala sem o študiju uporabnega misticizma, razumevanju resničnih (in preverjenih) praks notranje alkemije in transformacije ter sledenju stopinjam Učitelja, ki sprejema univerzalno resnico in duhovnost za vse, Učitelja, ki ne reče: »Slepo mi sledi,« pač pa: »Sam preveri to pot.«

Intuitivno sem začutila, da sem bitje (tako, kot mi vsi), polno globokega, neizkoriščenega (in morda narobe razumljenega) potenciala. Čutila sem se tako blizu resnicam misterioznega obstoja, a hkrati tako daleč. Bila sem lačna pomoči, vodiča, ki je že sam šel skozi ognje sprememb in bi lahko stal kot svetilnik v neznanih, pogosto razburkanih vodah samoobvladovanja.

Začela sem prebirati knjige o duhovnosti, meditaciji in očiščenju. V poeziji mistikov sem našla ogromno navdiha ter raziskovala številne meditativne prakse. A sem hrepenela po poti napredovanja, dnevni, namenski poti k prebujenju, ki bi spodbujala postopno in neprenehno rast. Poti, ki bi imela zemljevid, a hkrati ne bi imela pritiska, da doseže katerokoli destinacijo, preden je za to pravi (in varni) čas.

Arhatsko jogo mi je prvi predstavil in me o njej učil Mojster Choa Kok Sui. Vse od prvega trenutka najinega srečanja sem vedela, da on ni običajna duša. Na tem določenem dogodku sem sedela v Indiji med tisočimi zbranimi. Ko sem se ozrla po dvorani, sem zagledala ljudi različnih veroizpovedi, starosti, izvora in etničnih pripadnosti. V prvi vrsti je sedelo nekaj budističnih menihov, zavitih v temnordeče in zlate halje. Za njimi je sedela goreče predana katoliška nuna. Prostor je bil tudi poln hindujcev: džainistov, mistikov, kristjanov, budistov in v njegovi družbi so bili vsi enako dobrodošli.

Beseda »arhat« izhaja iz starodavnega jezika pali. Pogosto jo prevajajo kot »ta, ki je vreden« ali »popolna oseba«. Arhatska joga ni nič več (in nič manj) kot pot do popolnosti ali realizacije duše. Ni zasnovana na eni, specifični tradiciji, pač pa je sinteza praks iz različnih jogijskih tradicij ter zasnovana na univerzalni duhovnosti, ki sprejema moderno življenje in ga ne zavrača.

Ko sem se naučila tega sistema in se postavila na to pot z obema nogama tako, da sem začela redno vaditi, sem opazila genialnost tega, kar mi je bilo dano. To je bil odgovor na moja zgodnja hrepenenja. Postala sem učenka uporabnega misticizma in notranje magije. Če bi morala vse te neizmerne zaklade arhatske joge strniti v tri dragulje, bi bili to: ravnovesje, uporabna praksa in napredek.

POT RAVNOVESJA IN ZDRUŽEVANJA (INTEGRATION)

Arhatska joga ima pet stebrov. Pobožnost, očiščenje, meditacija, služenje in darovanje ter študij. Vse od svojih temeljev naprej ustvarja pot ravnovesja, pot, ki združuje različne prakse, ki druga drugo bogatijo. Na primer, če nekdo naredi napredno meditacijo brez zadostnega očiščenja, se šibkosti te osebe lahko okrepijo in povečajo ter poslabšajo. Če se nekdo poda na duhovno pot brez služenja, ga bo izzvala samoljubna motivacija in ne bo imel ventila za nabrano energijo in notranje vire. Stebri ustvarijo temelje ravnovesja, ki zagotovijo integracijo, združevanje, in varni, duhovni napredek.

Stebri prav tako zgradijo temelje za pravo samoobvladovanje. Arhatska joga ni pot, postlana z rožicami in metuljčki, pač pa je namenjena temu, da se človek počuti dobro. Seveda je tudi dovolj izkustev blaženosti in ljubezni, a arhatski jogi je prav tako izzvan, da goji globok nivo samo-odkritosti in da trdo dela. Temni kotički ali tendence v nas niso prezrti ali ignorirani, pač pa se zanje zavedno poskrbi in se jim energijsko pomaga. Realizacije duše ne moremo doseči, ne da bi obrnili ta ljubeč notranji pogled tja, kjer se opotekamo. (Seveda pa ne smemo pozabiti prepoznati svojih zmag.)

Veliko šol poudarja obvladovanje uma ali čustev. A v prvem modulu arhatske joge so začrtane obljube, ki razkrijejo poudarek na ravnovesju, združevanju naših različnih nivojev bitja. Arhatski jogi lahko pričakuje razvoj svoje intuicije, oster, inteligenten um, prefinjena čustva in življenje discipline in služenja.

Prečudovita notranja lepota in moč sta razkriti skozi namensko kombiniranje vseh teh aspektov.

POT UPORABNIH PRAKS

Eno je študirati duhovne resnice, nekaj povsem drugega pa je imeti uporabne prakse, ki spodbujajo duhovnost izkušenj. Arhatska joga je polna fascinantnih informacij, a pod vsakim stebrom dobi učenec vrsto uporabnih praks.

Pod prvim stebrom (pobožnost) se naučimo specifične molitve in smo spodbujeni k razvijanju notranje prevodnosti.

Pod drugim stebrom (očiščenje) se naučimo fizičnih in dihalnih vaj ter energijskih tehnik za odstranjevanje neželenih tendenc ali energij v nas samih. Spodbujeni smo h globokemu razumevanju našega značaja in predajanju resnične notranje spremembe.

Pod tretjim stebrom (meditacije) se naučimo štirih različnih meditacij, med katerimi vsaka predstavlja ‘jogo’, ki je nujna za naš enakomeren razvoj.

Pod četrtim stebrom (služenje in darovanje) smo spodbujeni k življenju, v katerem se dobrobiti naše duhovne prakse ponesejo v svet, da bi postale dobrobiti vseh. Globoko razumemo in prakticiramo univerzalne duhovne zakone, kakršen je karma.

Pod petim stebrom (študij) smo spodbujeni k branju in študiju različnih knjig, ki nas vodijo h globljemu razumevanju nas samih, božjega načrta in čudežnega sveta, v katerem živimo. Postanemo aktivni udeleženci pri našem razvoju znanja in modrosti.

POT NAPREDKA

Mnogiu ljudje ne razumejo, da arhatska joga ni enkraten vikend tečaj. Vse, kar je začrtano v tem članku, se poučuje na osnovnem nivoju, tako imenovanem pripravljalnem nivoju arhatske joge. Nekateri učenci se udeležijo tega tečaja in so vse svoje življenje zadovoljni ter nikoli ne začutijo, da jih vleče više. Tudi to je več kot le dobro in je povsem dobrodošlo.

Vseeno pa obstajajo višji nivoji arhatske joge, ki so na voljo, ko oseba razvije energijske pogoje (in stebre) do primerne stopnje. Običajno gre vsak lahko na višji nivo po tem, ko je namenil določeno število let prakse nivoju pred naslednjim.

To nudi priložnost za učence, da napredujejo počasi, postopno in pod vodstvom, da se ves čas učijo in da dosežejo pravi sistem samoobvladovanja. Iskreno lahko rečem, da vsak nivo globlje razkrije neverjetno genialnost te šole in Mojstra Choe.

Ta članek ni namenjen »prodajanju« arhatske joge. Vse prej kot to. Je le ponudba, ki bo pomagala razkriti nekaj vidikov, ki jih je ta pot ponudila meni. Vprašanje, ki ga pogosto dobim od učencev, je: »Kaj je arhatska joga?« in tako je to kratek poskus odgovora. Če bi morala na to odgovoriti z enim samim stavkom, bi preprosto rekla:

Arhatska joga je pot, ki je odgovorila na moja najgloblja hrepenenja, zadovoljila moj nenasitno radovedni um in mojemu srcu zašepetala skrivnosti, ki jih je vedno iskalo.

Predstavljam si, da bi bil za vsakogar ta odgovor drugačen, a vseeno imel odtenke svete podobnosti.

– iz revije Sensa